APDEJT.si

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in iranski predsednik Mahmoud Pesheskian sta okrepila prijateljske odnose med državama. Medtem je ameriška agencija DEA objavila nagrado za informacije, ki bi vodile do aretacije Nicolása Madura, povezujoč ga s kartelom Sinaloa in Trenom de Aragua. Caracas je obtožil ZDA, da zadržujejo 33 venezuelskih otrok migrantov, ki so bili ločeni od svojih staršev, in jih označil za "ugrabljene". Obtožbe so bile naslovljene na Johna McNamaro, začasnega odpravnika poslov ZDA v Kolumbiji. Ameriški predsednik Donald Trump je Madurovo vlado obtožil pošiljanja drog in nedokumentiranih migrantov v ZDA.

Obsodba nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja zaradi podkupovanja in procesne goljufije je močno razburkala kolumbijsko politiko. Predsednik Gustavo Petro je po izjavah ameriškega senatorja Marca Rubia in veleposlaništva ZDA v Bogoti pozval Washington, naj se ne vmešava v kolumbijski pravosodni sistem. Medtem se je iz pripora pobegnil mladoletnik, domnevno vpleten v načrtovanje napada na senatorja Miguela Uribeja Turbaya. V sosednjem Peruju pa je predsednica Dina Boluarte Bolivijo označila za »propadlo državo«, kar je sprožilo diplomatski spor.

Brazilija je ostro zavrnila obtožbe nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomanjkljivem boju proti korupciji, piratstvu in zaščiti lastnine, in napovedala, da bo svoje trditve podkrepila s podrobnim poročilom o ukrepih zveznih organov. Medtem v Argentini neperonistični guvernerji aktivno iščejo način za oblikovanje zveznega bloka in se pogovarjajo o morebitnih kandidatnih listah za kongres, kljub odprtim linijam komunikacije z vlado, ki jih vzdržuje Guillermo Francos. Njihovi pogovori vključujejo iskanje 'rešljivih' politikov za morebitne kandidate, kar kaže na povečane napetosti med provincialnimi vodstvi in predsedniško palačo.

Argentinski zunanji minister Gerardo Werthein je izrazil optimizem glede možne ukinitve vizumov za vstop v ZDA za argentinske državljane, kar bi se lahko zgodilo že pred svetovnim prvenstvom v nogometu leta 2026. To sledi načelnemu dogovoru, ki sta ga podpisala predsednik Javier Milei in predstavnica Donalda Trumpa, Kristi Noem. Werthein je poudaril strateško zavezništvo z ZDA in napovedal tudi bližnje srečanje med Donaldom Trumpom in Javierjem Mileijem.

V zadnjih dneh je poročanje osredotočeno na stopnjevanje nasilja na Zahodnem bregu, kjer je bil ubit palestinski aktivist Odeh Hadalin, ki je pomagal pri snemanju dokumentarca 'No Other Land'. Ta dogodek je sprožil ostre odzive, saj je aktivist pomagal pri dokumentarcu, ki je kritičen do izraelske okupacije in je bil nagrajen z Oskarjem. Medtem pa izraelske nevladne organizacije javno obsojajo ravnanje svoje države v Gazi kot genocid, kar predstavlja pomemben prelom v javnem diskurzu v Izraelu. Poleg tega potekajo pogovori o rešitvi dveh držav med Izraelom in Palestinci, čeprav so ob zadnjih dogodkih možnosti za mirno rešitev še bolj negotove.

Novoizvoljeni argentinski predsednik Javier Milei je ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaprosil, naj omogoči vstop argentinskim državljanom v ZDA brez vizumov. Milei Trumpa dojema kot naravnega in strateškega zaveznika. Hkrati pa se Trump sooča z novimi vprašanji glede svojega odnosa z Jeffreyjem Epsteinom, saj je zaupnica slednjega, Ghislaine Maxwell, pozvala vrhovno sodišče k razveljavitvi njene obsodbe. Trump je potrdil, da je prijateljstvo z Epsteinom prekinil, ker naj bi mu ta 'ukradel zaposlene', zanikal pa je obisk Epsteinovega otoka.

Dr. Zapata, kubanski zdravnik, ki je pred tremi leti pobegnil z medicinske misije v Braziliji in legalno vstopil v ZDA, je bil pridržan s strani agencije ICE v Teksasu. Od tam pošilja obupane klice na pomoč, saj raje umre, kot da bi se vrnil na Kubo, kjer se sooča z resnimi tveganji. Njegova zgodba poudarja dramo številnih migrantov, ki so v migracijskem limbu kljub prošnjam za zaščito.

Argentinska vlada je uradno začela proces za vključitev v program Visa Waiver Združenih držav Amerike, kar bi argentinskim državljanom omogočilo potovanje v ZDA brez vizuma. Napoved je sprožila pričakovanja med potniki, vendar je vstop v program kompleksen, dolgotrajen in podvržen enostranski oceni Washingtona. Sekretarka za domovinsko varnost ZDA, Kristi Noem, ki se je srečala z argentinskim predsednikom Javierjem Mileiem in drugimi visokimi uradniki, je opozorila, da bi lahko proces trajal najmanj eno leto. Argentinski veleposlanik v ZDA, Alejandro Oxenford, je izrazil zadovoljstvo z začetkom pogovorov, kar odraža odlične vezi med predsednikoma.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je zanikal trditve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da v Gazi ni lakote, rekoč, da je sam videl dokaze o lakoti. Netanjahu je trditve o lakoti v Gazi označil za "nesramno laž". Medtem so izraelske organizacije za človekove pravice, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice-Izrael (PHRI), obtožile izraelsko vlado "genocida" v Gazi. Več kot tisoč rabinov in judovskih učenjakov po svetu je Izrael obtožilo uporabe lakote kot vojnega orožja v Gazi in zahtevalo konec blokade. Netanjahu je napovedal "taktične prekinitve" za vstop humanitarne pomoči, vendar ob tem obtožil Hamas manipulacije s številkami in ustvarjanja "percepcije krize". Medtem so se pojavili tudi načrti izraelskega Kneseta za "okupacijo Gaze" in "preselitev Gazancev".

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je pozvala k "ilegalni organizaciji" proti predsedniku Nicolásu Maduru in poudarila, da sile za odstranitev Madura iz oblasti že obstajajo znotraj Venezuele. Njeni pozivi prihajajo leto dni po predsedniških volitvah in sovpadajo s praznovanjem Madura obletnice njegove volilne zmage in zmage na občinskih volitvah, kjer je njegova stranka osvojila večino županij. Machado je izrazila solidarnost z Alvarom Uribejem in poudarila potrebo po sodelovanju s Kolumbijo za uspeh opozicije. Medtem sta ameriška kongresnica María Elvira Salazar in senator Marco Rubio ostro obsodila Madura, slednji ga je označil za vodjo narkoterorističnega kartela.

Potem ko sta se Tajska in Kambodža pet dni spopadali na meji, sta državi v Maleziji dosegli dogovor o "takojšnjem in brezpogojnem" premirju. Dogovor naj bi sledil več kot dva meseca trajajočemu konfliktu, ki je povzročil na stotine tisočev beguncev in več kot deset smrtnih žrtev.

Ameriška sekretarka za nacionalno varnost Kristi Noem je med obiskom v Argentini izjavila, da bo postopek za odpravo vizumov za argentinske državljane verjetno trajal dlje kot eno leto. Ta izjava je bila podana po srečanju z argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem, kjer so formalno začeli pogovore o vključitvi Argentine v program Visa Waiver. Medtem ko Argentina napreduje pri pogajanjih o vizumski oprostitvi, so se med obiskom Noemove v Argentini pojavile tudi informacije o usklajenosti med Belo hišo in argentinsko vlado, v nasprotju z razmerjem med ZDA in Brazilijo, ki se sooča z morebitnimi 50-odstotnimi carinami Donalda Trumpa na uvožene izdelke.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil ultimat za prekinitev ognja v Ukrajini v roku 10 do 12 dni, saj je izrazil, da Putin "ubija ljudi". Poročali so tudi, da sta predsednika razpravljala o izvajanju trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA. Trump je zavrnil navedbe, da je risal ženske v povezavi s pismom, ki naj bi ga poslal Jeffreyju Epsteinu, in dejal, da so Epsteinove dokumente obravnavali "ničvredneži". Poleg tega je Trump podal obljubo glede krize v Gazi, ki je sprožila več vprašanj kot odgovorov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman sta predlagala priznanje palestinske države, medtem ko so mednarodno zaskrbljenost sprožile slike množičnih žrtev v Gazi, ki naj bi bile posledica sistematičnega stradanja, dehidracije in bombardiranj. Dve izraelski nevladni organizaciji, vključno z B'Tselem, sta državo obtožili izvajanja genocida nad prebivalci Gaze, pri čemer je izvršna direktorica B'Tselema Yuli Novak izrazila šok nad vlogo izraelske družbe v teh dejanjih.

Kljub prizadevanjem za ponovno vzpostavitev dobave pomoči v Gazo, se humanitarna kriza poglablja. Zaprtje mejnih prehodov, kot je Rafah, ki je eno od ključnih vstopnih točk za nujno potrebno blago, in poslabšanje vremenskih razmer z močnimi vetrovi in visokimi valovi, dodatno otežujejo dostavo hrane in drugih osnovnih potrebščin v palestinsko enklavo. Ta situacija povzroča pomanjkanje in lakoto, ki ne prizadeva le civilnega prebivalstva, ampak se odraža tudi na delu vojnih dopisnikov na območju.

Izraelska vojska je sporočila, da je začasno ustavila vojaške aktivnosti na nekaterih območjih Gaze, da bi omogočila dotok mednarodne pomoči. Kljub temu poročila medijev in podcasta "The Take" izpostavljajo nadaljevanje izraelskih napadov in naraščajočo lakoto v Gazi, kjer je zaradi stradanja umrlo več kot 130 ljudi. Hamas je poteze Izraela označil kot poskus zgolj za mednarodno javnost, s čimer naj bi prikrivali nadaljevanje ofenzive, in dvomi o smiselnosti mirovnih pogajanj, dokler ljudje v Gazi stradajo. Izrael je sicer napovedal gradnjo cevovoda za sladko vodo, ki naj bi dosegel okoli 600.000 ljudi.

Jordanija in Združeni Arabski Emirati so izvedli tri zračne spuste s skupno 25 tonami humanitarne pomoči v Gazo. Medtem pa se Gaza, zaradi izraelske ofenzive in omejitev pri dostavi pomoči, vse bolj približuje množični lakoti, kjer ni na voljo ničesar za nakup.

Argentina je bila blizu podpisa sporazuma z administracijo Donalda Trumpa za vstop v program Visa Waiver, ki bi omogočil potovanja v ZDA brez vizumov. Sporazum naj bi bil objavljen med srečanjem vodje ameriškega Ministrstva za domovinsko varnost Kristi Noem z argentinskima predsednikom Javierjem Mileijem in ministrico Patricio Bullrich. Gre za pomemben korak glede na siceršnjo strogo priseljevalno politiko Trumpove administracije, ki je sicer ukinila to možnost za Argentino.

Mednarodna pozornost je usmerjena v Gazo, kjer se soočajo z vse hujšo humanitarno krizo. Članek iz nacion.com ostro obsoja uporabo lakote kot vojaškega orožja proti palestinskemu ljudstvu, ki je že priča obsežnim smrtim zaradi izraelskih bombnih napadov in kopenskih operacij. V luči teh skrbi je bil objavljen tudi članek z lavoz.com.ar, ki poroča o začetku časovno omejene prekinitve spopadov v treh območjih Gaze s strani Izraela, kar bi lahko blažilo napetosti, a zgolj kot omejen ukrep v luči širših humanitarnih pomislekov.

Papež Leon XIV. je med angelusom na Trgu sv. Petra obsodil "grozno humanitarno situacijo v Gazi", kjer je civilno prebivalstvo "zdrobljeno od lakote" in izpostavljeno nasilju ter smrti. Poudaril je, da je lakota v Gazi presegla kritično točko, kar kažejo poročila o ljudeh, ki dneve ne jedo. Papež je tudi pozval k izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas.